Vodnjak želja

SHA_7433

Vodna fontana je zgradba pretežno okrasne oblike, čigar namen je urejevati curke vode, ki prihajajo na dan iz naravnih ali umetnih izvirov (vodovodov). Medtem ko je v vodnjakih voda zajeta v večje ali manjše bazene in se obnavlja z nevidnimi pritoki in odtoki pod vodno gladino, na fontanah voda priteka iz okrasnih odprtin (na primer levje žrelo ali široko odprta usta povodnega moža) in večkrat tudi odteka v umetniško obdelane odprtine (vrče, školjke in podobno). Zelo pogost je odtok v obliki vodometa.

Beseda fontana prihaja iz latinščine (fons –ntis = izvir) in se danes uporablja v večini neolatinskih jezikov. Že v sedmem stoletju pred našim štetjem se je v rimskih provincah tako imenoval zaključni del javnega vodovoda, torej točka, kjer je voda prihajala na plano. Običajno je to bilo kamnito levje žrelo, ki je obrobljalo konec železne cevi v zidu.

Pozneje so se fontane počasi spreminjale iz koristnega predmeta v umetnino. Nastajale so stavbe, v katerih je voda prihajala na dan iz raznih cevi in pri straneh odtekala v posebne greznice in rezervoarje. Stavbe same pa so postajale prava poslopja s prizidanimi prostori za različne namene. S časom so se razvile tudi igre z vodo, ki so se uprizarjale na prostem ali celo v posebnih poslopjih (nimfejih), ki so zajemala več fontan.

V zgodnjem srednjem veku se je v večini Evrope namen fontan skrčil na golo uporabo vode in stare stavbe, od rimskih kopališč do nimfejev, so bile porušene in pozabljene. V Italiji so se šele vtrinajstem stoletju začele ponovno pojavljati fontane, ne več kot primitivni okraski vodovodnih cevi, ampak kot pravi spomeniki na sredi večjih trgov in v vrtovih palač. Vse do devetnajstega stoletja, ko je gradnja fontan dosegla višek, so arhitekti in kiparji kar tekmovali v tej zvrsti umetnosti.

Danes je zanimanje za monumentalne fontane zelo skromno zaradi novega pojmovanja mestnih potreb, ki je nadomestilo velike mestne trge s parki in sprehajališči, kjer zadoščajo skromni vodometi.

Ob kratkem obisku v Riminiju (Italija),  sem naletel na krasen primerek zgoraj opisanih podatkov (Wikipedia), ki se imenuje Fontana dei Quattro Cavalli.

Zakaj?